Po napornem delovnem dnevu sem s prijateljem dogovorjena za popoldansko kavico. Na poti do kavarne še sama sebe presenetim ko vprašam »Ej, kaj pa če bi šla rajši na sprehod po mestnem parku kot na kavico?«. Prijatelj začudeno pogleda in privoli. Čeprav priznam, da zelo rada »kofetkam«, si po celem dnevu sedenja v pisarni niti malo ne želim spet nekam sesti za kakšno uro ali celo več.  Poznate ta občutek? 

Osem ur sedenja na pisarniškem stolu, dela za računalnikom, potem pa še morda kakšna urca vožnje do doma in posledično spet ura sedenja v avtomobilu. Da vam sploh ne omenim, da je med časom za malico najbližje službi seveda avtomat z sladkanimi pijačami v pritličju in stojnica z hitro prehrano čez cesto.  Verjamem, da marsikdo od vas živi podobno. Številni imamo statične službe, kjer smo prisiljeni sedeti za pisalno mizo po osem ur na dan.  Vse to so popolni pogoji za rast bolezni, tako imenovane ateroskleroze. 

Aterosklerozo, bolezen o kateri ste verjetno slišali že marsikaj, nekateri imenujejo bolezen sodobnega načina življenja.

Njen nastanek je namrečmočno pogojen s pomanjkanjem gibanja, nezdravim prehranjevanjem, kajenjem, uživanjem alkoholnih pijačin stresnim načinom življenja.  Vse to so dejavniki, katerim smo dan danes zaradi sodobnega načina življenja številni močno izpostavljeni. Zato se moramo zavedati, da je ateroskleroza tiha nevarnost, ki jo imamo skoraj vsi.  Ateroskleroza v obliki srčno-žilnih bolezni predstavlja glavni vzrok obolevnosti in umrljivosti v Sloveniji in drugih evropskih državah.

Ko govorim o tem, da imamo skoraj vsi aterosklerozo govorim o aterosklerotičnih spremembah v telesu. Te nam dolga leta ne povzročajo nobenih težav, zato se večina ljudi počasi napredujoče bolezni sploh ne zaveda, dokler bolezen ni že tako napredovala, da lahko ogroža življenje (srčni infarkt, možganska kap). 

Ateroskleroza torej napreduje počasi in dolgo brez simptomov. V osnovi gre pri aterosklerozi za dolgotrajen proces odlaganja maščob (holesterola) in kalcija na notranje stene žil odvodnic (arterij). Z leti se odložene maščobe in druge celice na žilnih stenah večajo in tako ožijo notranjost arterij. S tem se zmanjša dotok krvi do telesnih organov in nastopijo stanja manjše prekrvljenosti organov. Šele takrat bolniki prvičzačutijo, da je nekaj narobe.

Do aterosklerotičnih sprememb lahko pride kjerkoli v telesu. Težave, ki jih bolezen povzroča so odvisne od mesta in stopnje poškodovanosti žil. Pri poškodovanih ledvičnih arterijah lahko pride do motenega delovanja ledvic in visokega krvnega tlaka. Poškodovane arterije, ki oskrbujejo ude in stopala, povzročajo bolečine pri hoji in celo odmrtje tkiva.

Najbolj poznane so seveda aterosklerotične spremembe v koronarnih žilah, tistih, ki oskrbujejo srčno mišico.Če je srce slabo prekrvavljeno, lahko pride do angine pektoris, srčne aritmije ali celo srčnega infarkta. Bolj poznane so tudi aterosklerotične spremembe v vratnih in možganskih arterijah. Le-te povzročajo delno izgubo vida ali govora, nenadno lokalno paralizo, lahko pa vodijo tudi v možgansko kap, ki ima lahko za posledico trajno invalidnost, zelo poslabšano kakovost življenja ali celo smrt.

Dobra novica pa je, da pri tem nismo nemočni!

Vsi vzroki nastanka ateroskleroze še niso znani, vendar pa je jasno, da se aterosklerotične spremembe razvijajo pod nekaterimi dejavniki tveganja. Ti vključujejo visok krvni tlak, povišane vrednosti holesterola v krvi, telesno nedejavnost, čezmerno telesno maso in debelost, kajenje, čezmerno uživanje alkoholnih pijač, prisotnost sladkorne bolezni in stresni način življenja. Več dejavnikov tveganja, kot je prisotnih pri določeni osebi, večja je verjetnost za nastanek in napredovanje aterosklerotičnih sprememb.

Zato je prvi ukrep ravno sprememba načina življenja. 

Ker ateroskleroza nastane kot posledica kopičenja holesterola na notranjih stenah žil je pomembno, da pazite na nivo holesterola v telesu. Za to lahko največ naredite s pravilnimi prehranjevalnimi navadami. 

Izpostavila bi tudi, da je izjemno pomembno, da najdete čas za telesno aktivnost, kljub stresnemu in statičnemu načinuživljenja, ki smo mu podvrženi v sodobnem svetu. 

Če sprememba življenjskega sloga ni dovolj učinkovita, se lahko z zdravnikom posvetujemo tudi glede uvedbe zdravil.

Vendar pa vam polagam na srce, da se glede tistega, kar lahko storite sami s spremembo načina življenja, nikar ne zanašajte na zdravila. 

Z boleznimi je namrečtako kot z rožami – za njihovo rast so potrebni pravi pogoji. Vaše telo je vaše gojišče in sami morate poskrbeti, da vaš stil življenja ne bo pripravil pogojev za razvoj nevarnih bolezni kot je ateroskleroza.