Pri nas je sladkorna bolezen v družini. Sladkorna bolezen tipa 2. Torej ta, ki se najpogosteje razvije v starosti. Ta, ki po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pesti skoraj desetino prebivalcev Slovenije. Čeprav sem zaenkrat še mlada in brez težav z zdravjem, o tem dostikrat premišljujem. Diabetes je namreč bolezen, ki je kljub imenu vse prej kot sladka…

Znano je, da se diabetes tudi deduje. Mar to pomeni, da je neizbežen? Ali bo, če smo podedovali ”slabe gene”, sladkorna bolezen slej ko prej prilezla na plan?

Da pa boste odgovor bolje razumeli, se najprej vrnimo na začetek…
Začetek sladkorne bolezni namreč.

Nastanek sladkorne bolezni je večinoma posledica več različnih dejavnikov in ne le enega samega. Tem dejavnikom s skupno besedo rečemo dejavniki tveganja – tveganja za razvoj bolezni. Medtem ko je za sladkorno bolezen tipa 1 odgovorna predvsem genetika, je z sladkorno boleznijo tipa 2 izrazito drugače.

Poglejmo si zdaj dejavnike tveganja za diabetes tipa 2.

Prvi in zagotovo tudi najpomembnejši tak dejavnik je prekomerna telesna teža.

Več maščobnega tkiva namreč poveča možnost, da se razvije inzulinska rezistenca, ta pa  nato vodi v diabetes. S telesno težo sta seveda tesno povezana način prehranjevanja ter telesna aktivnost. Nezdrava prehrana in nezadostno gibanje sta zato prav tako dejavnika tveganja. Omembe vreden je tudi holesterol. Nizke vrednosti HDL oz ‘’dobrega’’ holesterola in visoke vrednosti trigliceridov v krvi namreč višajo tveganje za diabetes. 

Seveda ne smemo pozabiti na starost, ki je eden izmed ključnih dejavnikov tveganja. Sladkorna bolezen se najpogosteje razvije v drugi polovici življenja, med mlajšimi pa je manj razširjena. Kljub temu moram poudariti, da za sladkorno boleznijo tipa 2 zbolevajo vse mlajši. Razlog tiči v dejstvu, da odstotek ljudi s prekomerno telesno težo raste, obenem pa se starostna meja premika navzdol.

Zasluge si tako delita predvsem nezdrava prehrana in sedeč življenjski slog. Za ženske pomembna dejavnika tveganja sta še nosečniški diabetes in sindromom policističnih jajčnikov.
S sladkorno boleznijo pa se povezuje tudi povišan krvni tlak.

Poleg vseh naštetih pa je tu seveda še dednost. 

In če ste do tu pozorno brali, se vam odgovor na moje zgornje vprašanje verjetno že svita…

Ko vse skupaj povzamemo, je namreč očitno, da dednost ni edini dejavnik tveganja. Zgolj eden izmed mnogih.
Z besedo dednost pri diabetesu tipa 2 označujemo genetsko predispozicijo oziroma nagnjenje do razvitja bolezni, ne pa gotovost zanjo.
Zatorej to, da imate sladkorno bolezen ‘’v genih’’, še ne pomeni, da jo boste dobili. Prav tako ne pomeni, da ste pred njo varni, če sladkorne ni imel še nihče v vaši družini. 

In kaj bo v končni fazi določilo, ali boste sladkorno bolezen dobili ali ne?

Vi sami. ”Slabi geni” ne smejo biti izgovor. 
V RESNICI JE SKORAJ VSE ODVISNO OD VAS.

Zato četudi diabetesa pred vami v družini ni imel še nihče, ne pozabite na ostale dejavnike tveganja.
Če pa je sladkorna bolezen tudi v vaši družini, uporabite to znanje v svoj prid in začnite bolj zdravo živeti še danes.
Bodite pozitivni in zaupajte vase.
Predvsem pa jejte kvalitetno in se vsak dan gibajte.
Naj bo vaše zdravje na prvem mestu.

Vaš dietetik,
Slavjanka