Morda vas težave s ščitnico spremljajo že dolgo ali pa so se pred kratkim pojavile. Zdravnik vam je predlagal operativno odstranitev ščitnice.
Operacija? Ojoj! Le brez skrbi!
Če ste negotovi, kako bo operacija potekala, kaj se bo med njo zgodilo, kako se na operacijo pripraviti in, kako boste po njej kar najboljše okrevali, le berite dalje!
Najprej nekaj splošnega o tej operaciji!
Zakaj je sploh potrebna? Kaj se pri njej odstranjuje?
Najbolj pogost razlog za odstranitev ščitnice je rak ali druge vrste rasti na ščitnici. V primeru raka je pomembno, da ščitnico odstranimo, ker se v nasprotnem primeru rak lahko razširi še na kakšen drugi del telesa. Lahko pa je rast na vaši ščitnici tudi nerakava, pa jo je vseeno potrebno odstraniti. Tudi če se ne bo razširila po telesu, lahko recimo na tak način povečana ščitnica proizvaja preveč ščitničnih hormonov.
Ti imajo veliko vlogo v telesu in se vključujejo v ogromno število procesov. Če imate torej veliko količino teh hormonov, lahko to stanje vaše telo popolnoma vrže iz tira in povzroči še kup drugih težav in neprijetnosti. Tudi tako neubogljivo ščitnico je včasih potrebno odstraniti, da ne povzroča preveč preglavic!
Ves čas govorim o odstranitvi ščitnice, pri čemer pa pravzaprav niti ni nujno, da vam jo bodo odstranili v celoti. Včasih je to res potrebno. Denimo, kadar so spremembe zrasle na več delih žleze ali pa, če so spremembe rakave. V takem primeru je res najbolje odstraniti celotno žlezo in tako zagotoviti, da se rak ne bo ponovil.
V takem primeru vaše telo ne more več proizvajati svojih lastnih ščitničnih hormonov. Toda brez skrbi, te hormone znamo danes zelo dobro nadomeščati! Tako bo vaše življenje tudi brez ščitnice lahko praktično enako kot doslej.
Včasih pa, kot rečeno, niti ni potrebno odstraniti celotne žleze. Ščitnica je žleza metuljaste oblike, ki leži na vašem vratu. Če se spremembe pojavijo le na enem delu, se lahko kirurg odloči odstraniti le polovico te žleze – le eno krilo metulja. V tem primeru je navadno druga polovica žleze lepo ohranjena in še naprej opravlja svojo nalogo.
Lahko pa gre pri operaciji tudi za nekaj med obema možnostma – odstranijo več kot polovico ščitnice, vendar ne celo. Tako bo del žleze še ostal in lahko opravljal svojo nalogo.
Tudi v tem primeru vam bo zdravnik morda predpisal nadomestne hormone, ki bodo podpirali delovanje vaših lastnih.
Kako pa bo operacija potekala?
Povedala vam bom, kako operacija poteka v večini primerov. Enako vam bo povedal tudi vaš kirurg in razložil, če bo pri vas kakšna malenkost drugačna. Pred samo operacijo se boste torej srečali s svojim kirurgom in s svojim anestezistom. Kirurg je tisti, ki bo operacijo opravil. Anestezist pa bo poskrbel, da boste med operacijo spali in ne boste čutili nobenih bolečin. Z vami bosta šla še enkrat čez celoten potek operacije. To je tudi vaša priložnost, da vprašate vse, kar vas zanima, in se otresete še zadnjih dvomov! Če vas kaj zanima, le vprašajte!
Povedala vam bosta tudi, od kdaj naprej pred operacijo ne boste več smeli jesti in piti. Operacija se namreč izvaja na tešče. Nekaterim je težko lačnim in žejnim čakati na operacijo, vendar pa je zelo pomembno, da se držite teh navodil! Če pred operacijo jeste in vas nato dajo v anestezijo, lahko pride do bruhanja. Pri ljudeh v anesteziji se lahko zgodi, da to vsebino nato vdihnejo. To pa lahko povzroči zelo hudo in neprijetno pljučnico, ki močno oteži okrevanje. Na srečo se je temu zapletu zelo enostavno izogniti, če le sledite napotkom kirurga!
Ko pride čas same operacije, se vam bodo sestre pomagale pripraviti in preobleči.
V operacijski sobi vam bodo vbrizgali zdravilo, ki vas bo zazibalo v sen.
Ščitnica je precej majhna žleza in jo obdajajo druge žleze in živci. Vaš kirurg bo zato postopal zelo natančno in previdno. Operacija tako lahko traja nekaj ur.
Po operaciji vas bodo ponovno zbudili in verjetno v bolnišnici obdržali še nekaj dni, da boste lahko v miru okrevali in se vam bo rana lepo zacelila. Morda boste imeli po operaciji nekaj bolečin v vratu, vendar pa večina pacientov poroča, da bolečine niso hude in hitro preidejo. V bolnišnici vam bodo tudi podali napotke, kako skrbeti za rano, da boste dobro okrevali.
Večina ljudi se lahko vrne k svojemu normalnemu življenju v nekaj dneh in se v kakšnem tednu tudi vrne v službo. Vsekakor pa morate s kakšnimi bolj intenzivnimi napori, telovadbo ali težkim dviganjem počakati nekaj tednov. Bolj natančna navodila glede vseh teh časovnih omejitev vam bosta podala vaš zdravnik ali kirurg, ki vas najbolje poznata in vam bosta znala zato najbolj pametno svetovati.
Gotovo vas skrbi, kakšne so lahko komplikacije te operacije?
Tudi glede tega ste lahko brez skrbi! Ta operacija je zelo varna in se zapleti pri njej pojavijo izredno redko.
Vseeno pa se bo o njih kirurg pogovoril z vami.
Kakor pri vsaki operaciji obstaja sicer majhna možnost krvavitve, okužbe rane ali težkega prenašanje anestezije. Specifične komplikacije prav za to operacijo so tudi redke. Ob ščitnici poteka živec za vaše glasilke. Če se ta med operacijo poškoduje, lahko pride do hripavega glasu.
Poleg ščitnice so tudi žleze, ki uravnavajo količino kalcija v vašem telesu. Če se poškodujejo te, boste morda morali nekaj časa jemati kalcijeve pripravke. Toda obe komplikaciji sta redki, pa tudi če se pojavita, sta večinoma le začasni in se sami popravita.
Vas morda skrbi izgled brazgotine?
Pri operaciji se kirurg potrudi narediti zarezo v bližini kakšne vratne gube, tako da je brazgotina skrita. V nekaj tednih ali mesecih po operaciji se tudi sama lepo zaceli in zelo zbledi, tako da je na koncu pogosto komaj opazna!
Po operaciji bodo verjetno tudi pregledali vaše ravni ščitničnih hormonov in kalcija, najprej v bolnišnici, nato pa morda tudi pri vašem zdravniku. Če se bo izkazalo, da so te vrednosti prenizke, vam bo morda zdravnik predpisal zdravila za to. Ta zdravila so zelo učinkovita in jih pacienti tudi dobro prenašajo!
Upam, da ste po branju tega članka bolje seznanjeni s potekom svoje operacije in, da sem vam morda pomagala odpraviti nekaj skrbi v zvezi s tem!
Vaš dietetik,
Cvetanka