Za težave s ščitnico je znano, da znajo povzročiti tudi kopico gastrointestinalnih težav, kakor v medicini imenujemo težave s prebavnim sistemom. Ščitnični hormoni vplivajo na prav vsa tkiva in organe v telesu, in tudi prebavni sistem se jim ne izogne. Težave lahko povzročajo po celotni dolžini tega sistema, od ust in požiralnika do želodca, do tankega in debelega črevesja. V prebavi sistem zaradi njihove pomembne pomoči pri presnovi lahko uvrščamo tudi jetra. Tudi njim ščitnica ne prizanaša.

Za težave s gastrointestinalnim sistemom pri ščitnici smo dolgo časa krivili spremembo motilitete tega sistema. Mišice, ki obdajajo in sestavljajo požiralnik, želodec in črevo, imajo namreč posebno vrsto krčenja. En del jih poteka vzdolžno s sistemom, od glave do stopal, in ob krčenju potiskajo hrano navzdol. Drugi del jih je krožnih in povzročajo stiskanje posameznih delov prebavne cevi, pri čemer se hrana prav tako pomika. To krčenje in gibanje prebavnih organov imenujemo motiliteta. 
Kakor ščitnični hormoni vplivajo na živahnost vseh drugih sistemov v telesu, vplivajo tudi na obnašanje teh mišic. 

Pri hipertiroidizmu-preveliki aktivnosti ščitnice-je motiliteta hitrejša. 
Pri hipotiroidizmu-zmanjšanjem delovanju ščitnice-je počasnejša. 

Velik vpliv tega gibanja na prebavo in pomembnost pri ščitnici velja še naprej, vendar pa dandanes raziskave kažejo še vpliv mnogih drugih mehanizmov.

Težave s prebavo so bolj očitne in ljudem v napoto pri hipertiroidizmu. Pravzaprav se zna zgoditi, da hipertiroidizem poteka izključno s gastrointestinalnimi manifestacijami. Prisotni so abdominalno neugodje in bolečina, pogosto bruhanje, izguba telesne teže in spremembe v hitrosti prebave. 

Kadar se pri hipertiroidizmu ne kažejo nobeni drugi znaki, kot tisti povezani s prebavo, to imenujemo apatetični hipertiroidizem. 

Lahko pa so prebavne težave le priključene drugim simptomom. 

Težave z gastorintestinalnim traktom se lahko kažejo na mnogo načinov. Pojavi se lahko disfagija, kar pomeni težave pri požiranju. Temu je lahko kriva že velikost ščitnice, ki lahko v vratu zaseda toliko prostora, da stisne prebavno cev.  Lahko pa disfagija nastane tudi zaradi vpliva ščitničnih hormonov na mišice, ki obdajajo požiralnik, saj njihovo stiskanje prav tako lahko povzroči težavo v požiranju. 

Poleg težav s požiranjem se lahko vpliv ščitnice na požiralnik kaže tudi s občutkom polnosti, spahovanjem in epigastrično bolečino. To je bolečina visoko v trebuhu na sredini, za žličko. 

Zelo pogosto se pri hipertiroidizmu kaže tudi driska. Za to trpi kar ena četrtina ljudi, ki imajo hipertiroidizem. Tukaj je razlog povečana motitliteta črevesja, ki hrano prehitro potisne skozi telo. Tako se hrana ne uspe primerno predelati in voda ne absorbirati v telo. 

Poleg driske, ki je za večino ljudi najbolj moteč simptom, pa lahko tako zvišana motiliteta pomeni tudi zmanjšano absorpcijo hranil. Ker gre hrana čez telo tako hitro, telo ne uspe iz nje prevzeti vseh hranil, ki jih potrebuje za svoje delovanje. Tudi zaradi tega ljudje s hipotiroidizmom izgubljajo na telesni teži. 

Apetit je sicer povečan in več pojejo, vendar je tudi njihovo telo v višji prestavi in izgorijo več kalorij. Poleg tega jih telo manj absorbira zaradi previsoke motilitete. Še posebno je zmanjšana absorbcija maščob, raziskave pa nakazujejo da je zmanjšana tudi absorpcija kalcija.

Posebej je treba omeniti tudi Gravesovo bolezen, ki je avtoimunsko stanje ščitnice, ki povzroča njeno preveliko delovanje. Raziskave kažejo, da imajo ljudje z Gravesovo boleznijo kar 5 krat povečano verjetnost za celiakijo. To je avtoimunska bolezen, pri kateri se telo na gluten v hrani odzove z vnetjem v črevesu. To še dodatno poslabša zmanjšano absorpcijo hranil in poslabša drisko. 

Prizanešeno ni niti jetrom. Tako pri hipertiroidizmu kakor pri hipotiroidizmu se spremeni vrednost encimov aspartat aminotransferaze (AST) in alanin aminotransferaze (ALT), s katerima merimo delovanje jeter. Pri hipotiroidizmu so jetrni testi spremenjeni pri skoraj polovici ljudi.

Kaj so še druge težave pri hipotiroidizmu?

Tudi tukaj lahko pride do disfagije, vendar zaradi drugačnih vzrokov kot prej. Pri hipotiroidizmu se v sluznici požiralnika nabirajo glikozaminoglikani. Ti privlačijo vodo in požiralnik zato zateka, kar lahko povzroči neprijeten občutek in težave pri požiranju.

Pri prenizki ščitnici se zmanjša tudi motiliteta črevesja, zato je tu dosti bolj pogosta pritožba ljudi konstipacija.To težavo ima 1 ali 2 na 10 ljudi s hipotiroidizmom. 
Lahko pa zmanjšana motiliteta vpliva na točno obraten način in pripelje do driske. Ob zmanjšani motiliteti se namreč v črevesju lahko bolj namnožijo bakterije, ki povzročajo bolečine v trebuhu, napenjanje in drisko. 

V eni izmed raziskav so primerjali težave ljudi s hipotiroidizmom, ki so se jim intestinalne bakterije preveč razrasle, z ljudmi s hipotiroidizmom, ki niso imeli preveč bakterij. Prva skupina je imela kar 6 krat več težav z napihnjenostjo in več kot 7 krat več težav z bolečino in neprijetnim občutkom v trebuhu. 

Tudi pri hipotiroidizmu je potrebno omeniti avtoimunsko stanje-Hašimotov tiroiditis. Ljudje s Hašimotovem tiroiditisom imajo tudi 5 krat večjo verjetnost za razvoj celiakije. Pravzaprav ima skoraj polovica teh ljudi krvne markerje za to bolezen.

Kakor so prebavne težave pri ščitnici razširjene je dobra novica, da se jih da večinoma odlično nadzorovati s sledenjem prave terapije za ščitnico. 

Ko se umiri ščitnica, se umiri tudi prebava.

Vaš dietetik,
Cvetanka