Ščitnični hormoni so nujni za normalno delovanje vašega telesa, saj vplivajo na številne organe, tudi na srčno-žilni sistem.
Tako imenovana ščitnična bolezen srca je posledica učinka ščitničnih hormonov tako na srčno mišičnino ali miokardij, kot tudi na periferno žilje.
Z izločanjem primerne koncentracije ščitničnih hormonov, ščitnica nadzoruje vaš metabolizem- najpomembneje določa porabo kisika in hranil v tkivih, kot tudi delovanje črevesa in mišic ter tonus kože.
Ščitnične bolezni prizadenejo delovanje srca bodisi s prevelikim izločanjem ščitničnih hormonov, stanje imenujemo hipertiroidizem, bodisi s premajhnim izločanjem hormonov, kar imenujemo hipotiroidizem.
Aktivna oblika ščitničnega hormona, imenovana trijodtironin določa frekvenco srca, volumen srčnega iztisa ali minutni srčni iztis in upornost žilja. Ščitnični hormoni povečajo krčljivost srčne mišice neposredno z vezavo na mišične celice in posredno s povečanjem privzema kisika in hranil v tkiva, torej tudi v srčno mišico.
Med prvimi učinki presežka ščitničnih hormonov so zmanjšanje upornosti v žilah z vazodilatacijo ter povečanje srčnega iztisa in krčljivosti srčne mišice. Trijodtironin zmanjša upornost v žilah tako, da sprosti gladke mišice v njihovih stenah in lumen žile je tako večji. Razširjeno žilje je tako ‘manj polno’, kar je stimulus za izločanje hormona renina iz ledvic, ki preko aaktivacije angiotenzina sproži sproščanje aldosterona. Aldosteron v ledvicah poveča absorpcijo natrija, posledično se zadržuje tudi voda, zato se volumen plazme oziroma krvi poveča.
Ščitnični hormoni stimulirajo tudi delovanje hormona eritropoetina, ki poveča število eritrocitov, zato se izboljša dostava kisika tkivom. Zaradi povečanega volumna krvi v telesu, je več priteče v srce, zato jo le ta več iztisne ob vsakem utripu ter tako bolje preskrbi tkiva s krvjo.
Pri hipertiroiduzmu vaša ščitnica izloča preveč hormonov, zato so tudi učinki na organe večji. Pri hipertirotični osebi se poviša srčna frekvenca, oseba toži zaradi razbijanja srca, nerednega bitja srca, volumen iztisnjene krvi ob enkratnem utripu je povečan, srce se močneje krči, krvni tlak naraste, koža je topla, ob telesni dejavnosti se hitreje zadiha. Pri osebi lahko pride do motenj srčnega ritma oziroma srčnih aritmij, med katerimi je najpogostejša atrijska fibrilacija.
Kot veste je srce sestavljeno iz dveh polovic, vsaka sestavljena iz atrija in ventrikla. Ko se atrij skrči, iztisne kri v ventrikel. Pri atrijski fibrilaciji, se atrij nezadostno krči oziroma migeta, zato iztis krvi ni optimalen in v atriju lahko nastajajo strdki. Take osebe morajo dobiti antikoagulantno zaščito, da preprečimo nastajanje strdkov. S tem pa povečamo možnost krvavitve, ki se pri hipertirotih še težje ustavi.
O zdravljenju se zato odločamo še na podlagi starosti osebe, pridruženih boleznih in predvsem obstoječih bolezni srca. Dolgotrajni učinki povišanih vrednosti ščitničnih hormonov lahko sčasoma pri osebi povzroči občutek težkega dihanja in druge simptome značilne za srčno popuščanje. Od začetka se simptomi pojavljajo ob telesnem naporu, kasneje pa tudi v mirovanju.
Pri starejših osebah z že znanimi srčnimi boleznimi, lahko ob povečani stimulaciji s ščitničnimi hormoni pride do poslabšanja že obstoječih bolezni srca, saj srce ne zmore več dovolj povečati krčljivosti in iztisa krvi, da bi zagotovil potrebam telesa. Nekatere simptome lahko zdravimo s tako imenovanimi beta blokerji, vseh učinkov ščitničnih hormonov pa z zdravili ne moremo izničiti.
Pri hipotiroidizmu vaša ščitnica izloča premalo hormonov, kar vpliva na številne organe, tudi srce. Simptomi in znaki so obratni kot pri hipertiroidizmu, hkrati pa so tudi blažji.
Značilno so prisotni nizka srčna frekvenca, zmerno povišan krvni tlak in povišane vrednosti holesterola v krvi kar privede do ateroskleroze. Kontraktilnost srčne mišice je manjša, prav tako iztisnjen volumen krvi, upornost žilja je povečana.
Pri hipotirotičnih osebah le redko pride do srčnega popuščanja, saj je oskrba tkiv- tudi srca, s krvjo še vedno zadostna za normalno delovanje.
Vse spremembe v delovanju srčno-žilnega sistema zaradi hipotiroidizma so reverzibilne oziroma se popravijo po terapiji z nadomešanjem ščitničnih hormonov.
Ščitnični hormoni imajo tako direktni kot tudi indirektni vpliv na srčno-žilni sistem. Predvsem pri hipertirotičnih osebah pride do številnih sprememb v srčno-žilnem sistemu, lahko so ravno ti simptomi edini znak, da ščitnica ne deluje pravilno. Zato vsaki osebi z boleznijo srca ali ožilja vedno izmerimo koncentracije ščitničnih hormonov v krvi, da tako izključimo ščitnično bolezen kot vzrok za pešanje srčne funkcije.
Zavedati se morate, da je prizadetost srca v sklopu ščitničnih bolezni ozdravljiva.
S tem, ko zdravimo vzrok za nastale spremembe v srčno-žilnem sistemu, torej ščitnično bolezen, hkrati izvenijo tudi simptomi s strani srca in ožilja. Vaš zdravnik bi torej moral ob nastopu simptomov s trani obtočil, vedno preveriti tudi delovanje vaše ščitnice. S tem bi se izognili napredovanju pešanja srčne funkcije, kot tudi nastopu novih zapletov zaradi neravnovesja ščitničnih hormonov. Za vas bi to v prvi vrsti pomenilo izboljšanje počutja in zmogljivosti, kot tudi nadaljne življenje brez terapije, oziroma brez nove terapije.
Poskrbite
Vaš dietetik,
Cvetanka