V pomoč spopadanju z motnjami v delovanju ščitnice narašča uporaba različnih dopolnilnih in alternativnih oblik terapije, med katerimi je tudi ukvarjanje z jogo. Na tem področju je že bilo izvedenih precej raziskav, ki so potrebne tudi v prihodnje, saj se področje nenehno razvija. Nekatere izmed preteklih so predstavljene v nadaljevanju.

»A je 36-letna ženska, ki živi v Kuvajtu. Zaradi izpadanja las in zaspanosti na splošno se je odločila obiskati zdravnika. Preiskave so v njenem počutju odkrile simptome začetne motnje ščitnice, natančneje subklinične hipotiroze. Pri njej je značilna povišana količina hormona, ki spodbuja delovanje ščitnice (TSH), da tako ohranja normalen nivo ščitničnih hormonov. Običajno sledi zdravljenje z doživljenjsko nadomestno terapijo.  Gospa pa se je temu želela izogniti ter po ustreznem svetovanju začela vaditi jogo. Po enem letu so njeni biokemični izvidi pokazali padec TSH hormonov, sama pa je povedala, da se počuti veliko bolje. Še sodelavci so jo spraševali, od kod ta sprememba. Kot pacientki ji je bilo svetovano, naj ob rednih zdravstvenih kontrolah z jogo nadaljuje.«

Podani primer je povzet iz raziskave na področju pozitivnih učinkov joge, izvedene v Indiji. Ta je pokazala, da joga ob pravilnem izvajanju pod usposobljenim vodenjem pripomore k izboljšavi stanja ščitnice. Nekateri pacienti z njo poskusijo še pred zdravljenjem z zdravili, drugi pa jo uporabijo kot dopolnilo. V omenjenem primeru je pacientka z rednim prakticiranjem joge vsaj začasno dosegla, da hipotiroza pri njej ni napredovala.

Po drugi strani o preverjenem učinkovanju joge poročajo tudi v povezavi z drugo motnjo ščitnice, to je hipertirozo, pri kateri je ščitnica preveč aktivna. Raziskava, ki je ženske s hipertirozo razdelila v dve skupini in poskusni skupini zagotovila profesionalno vodeno vadbo joge, je pokazala, da se je pri slednji skupini žensk delovanje ščitnice izboljšalo. Količina hormonov, ki jih proizvaja ščitnica in je v tem primeru previsoka, se je zmanjšala. Nasprotno pri ženskah v kontrolni skupini tega napredka ni bilo. 

Motnje v delovanju ščitnice so pogosto vzročno ali posledično povezane s stresom, pomanjkanjem energije in depresivnostjo. Učinek joge pa je ravno ta, da stres zmanjšuje in spodbuja dobro počutje. Raziskava, izvedena v New Delhiju je pokazala, da se je z vključitvijo joge v vsakdanje življenje zmanjšala raven napetosti, ki so jo občutili pacienti s težavami ščitnice.

Tehnike sproščanja v sklopu joge namreč pripomorejo k vzpostavljanju ravnovesja med psiho in telesom. 

Poleg tega se med meditacijo upočasni metabolizem, kar zmanjša telesno potrebo po hormonih, ki jih ščitnica proizvaja, to pa vodi v telesno umiritev.

Joga torej dokazano lahko služi kot (dopolnilna) oblika zdravljenja motenj ščitnice. Najbolje je konkretne vaje joge izbrati pod vodstvom nekoga, ki se na jogo spozna. Zagotovo pa ne morete zgrešiti z nekaterimi osnovnimi položaji, kot so: položaj kobre, položaj mosta, položaj kamele, položaj ribe, položaj loka in svečo. 

Tako se dokazano za bolj ali manj resničnega izkaže stavek, zapisan na oglasnem panoju nekih vodenih vadb: “Samo ura vadbe te loči od dobrega razpoloženja.”